Test neznanja (IMI-M1-01-SL)

• Dokazati, da imajo ljudje lahko napačne predpostavke.
• Spodbujanje razmisleka o informacijskih motnjah
• Razvijanje osnovnih spretnosti pri uporabi določenega orodja za oblikovanje na dejstvih temelječega pogleda na svet;
• Spodbujanje kritičnega razmišljanja
• Razprava o vzrokih in drugih vplivih v zvezi s prepričanjem o informacijski motnji

• Študenti
• Mladostniki
• Vzgojitelji, trenerji, svetniki, mladinski delavci
• Vsak državljan

"Teste nevednosti" je zasnoval Hans Rosling, priznani švedski zdravnik, akademik in javni govornik, ki je znan po svojem strastnem zagovarjanju uporabe podatkov in statističnih podatkov za izpodbijanje splošnih napačnih prepričanj in spodbujanje na dejstvih temelječega pogleda na svet. Med svojimi javnimi predstavitvami je pogosto izvajal tako imenovane "teste nevednosti", da bi opozoril na razkorak med dojemanjem ljudi in dejanskimi podatki o svetovnih vprašanjih.

V testih neznanja so občinstvu predstavljena vprašanja z več možnimi odgovori o različnih svetovnih trendih, kot so rast prebivalstva, revščina in izobraževanje. Vprašanja so zasnovana tako, da izzivajo prevladujoče stereotipe in predsodke. Namen teh testov je bil pokazati, da imajo lahko celo strokovnjaki na različnih področjih pogosto napačne predstave o svetovnih trendih. Roslingovo delo je poudarilo pomen razumevanja podatkov in njihove uporabe za oblikovanje našega pogleda na svet, zlasti v dobi preobremenjenosti z informacijami in senzacionalizma.

Pri tej dejavnosti bomo preizkusili test neznanja, ki temelji na študiji o napačnem dojemanju beguncev 2023 fundacije Gapminder, ki jo je pripravil Rosling. 

Oblika 1 (skupinska dejavnost, 45 minut):

Uvod (10 minut)

Moderator začne dejavnost z vprašanji o tem, koliko občinstvo meni, da ve o begunski krizi v Evropi in po svetu, tj. ali menijo, da so dobro seznanjeni s tem vprašanjem. Udeleženci zelo na splošno razpravljajo o svojih virih informacij, informacijah o znanju in tako naprej.

Izvedba testa (20 minut)

Nato udeleženci dobijo liste z vprašanji (13) iz testa https://upgrader.gapminder.org/t/refugees in jih morajo izpolniti brez povezave. 

Poročanje (15 minut) 

Vodja razpravlja o pravilnem odgovoru na vsako vprašanje in pojasni podatke, ki so v ozadju. Udeleženci izmerijo svoj uspeh kot skupina (% pravilnih odgovorov), razmislijo o pravilnosti znanja, ki ga imajo o vprašanju, in razmislijo o rezultatu skupine (njihovem skupnem znanju).

Oblika 2 (individualna dejavnost, 30 minut):

Moderatorji in udeleženec se pogovorijo o informacijah in znanju, ki ga imajo o begunski problematiki.

Nato je udeleženec pozvan, da opravi test neznanja na spletni strani https://upgrader.gapminder.org/t/refugees, spletna platforma pa mu takoj pošlje povratne informacije o pravilnosti odgovorov.

Moderatorji in udeleženec razmislijo o rezultatih.

• Elektronska naprava (-e) z dostopom do interneta
• https://www.gapminder.org/resources/

in/ali

• listi papirja in pisala/ svinčniki
• Flipchart

• Eksperimentiranje
• (Samo)refleksija
• Razprava

• Dejavnost začnite s petminutnim uvodom, v katerem razložite način obnašanja v skupini - spoštovanje, strpnost, poslušanje brez prekinitev.
• Predlogi za vprašanja za poročanje:

Kaj menite o rezultatih skupine? V kolikšni meri se ti rezultati ujemajo z vašimi ugotovitvami? Kako ste prišli do svojih odgovorov? Ali ste bili seznanjeni z odgovori ali ste ugibali? Če ste se zanašali na ugibanje, na podlagi česa ste se odločili? Kateri dejavniki prispevajo k oblikovanju vaših predstav o svetu in kako ohranjate ta stališča, čeprav so običajno bolj negativna in dramatična? Kakšni so po vašem mnenju škodljivi učinki izkrivljenega pogleda na svet? Do česa lahko privede tako izkrivljen pogled na svet? Kako lahko gojimo bolj informirano in aktualno razumevanje sveta?

Projekt Gapmider (2023), pridobljeno s spletne strani https://www.gapminder.org/.

Ne.