Scenarij dileme o dezinformacijah (VJI-M5-01-SL)

• Poglabljanje etičnega znanja udeležencev
• Uporaba etičnih vidikov v resničnih scenarijih z napačnimi informacijami

• Študenti
• Mladi in mladostniki

1. Uvod (10 minut):

• Začnite s kratko razpravo o etičnih posledicah napačnih informacij in poudarite njihov vpliv na posameznike in družbo.
• Uvod v koncept etičnega odločanja in njegov pomen v kontekstu širjenja informacij.

2. Predstavitev scenarija (15 minut):

• Udeležencem predstavite vrsto hipotetičnih scenarijev na temo dezinformacij. Ti scenariji naj vključujejo situacije, v katerih morajo posamezniki sprejeti etične odločitve o razkritju ali izpostavitvi informacij. Predloge za takšne hipotetične scenarije lahko najdete v gradivu.
• Udeleženci lahko te scenarije preberejo posamezno ali v majhnih skupinah.

3. Razprava v skupini (20 minut):

• Udeležence razdelite v manjše skupine in jih prosite, naj razpravljajo o etičnih vidikih, opisanih v scenarijih. Spodbudite jih, naj preučijo dejavnike, kot so resničnost, morebitna škoda in odgovornost posameznika pri ravnanju z napačnimi informacijami.
• Vsaka skupina naj na samolepilne lističe zapiše najpomembnejše etične pomisleke.

4. Predstavitev skupine (15 minut):

• Vsaka skupina predstavi svojo analizo etičnih vidikov v dodeljenem scenariju. Za zapis ključnih točk uporabite tablo ali flipchart.
• Spodbujajte odprto razpravo in raziskovanje različnih pogledov v večji skupini.

5. Razprava in analiza (10 minut):

• Izvedite razpravo, na kateri boste razpravljali o skupnih temah in razlikah v etičnih vidikih različnih scenarijev.
• Udeležence spodbudite k razmisleku o izzivih etičnega odločanja v kontekstu napačnih informacij.

6. Vaje za uporabo (10 minut):

• Navedite resnični primer napačnega obveščanja in udeležence prosite, naj posamezno ali v parih uporabijo etične vidike, obravnavane v scenarijih, za analizo dane situacije. Navdih za tak resnični primer lahko najdete v gradivu.
• Udeležence spodbudite, da svoja spoznanja delijo v kratki razpravi.

7. Zaključek (5 minut):

• Povzemite ključne etične vidike, o katerih smo razpravljali med dejavnostjo, in poudarite pomen sprejemanja etičnih odločitev ob napačnih informacijah.
• zagotovite dodatne vire o medijski etiki in odgovorni izmenjavi informacij

• Tiskane ali digitalne kopije scenarijev
• Bela tabla
• Oznake
• Samolepljive beležke
• Časovno stikalo

• Učenje na podlagi scenarijev
• Razprava v skupini
• Vaja za uporabo

• Določite ton te dejavnosti: Absolutnih odgovorov ni. Dejavnost je namenjena raziskovanju različnih pogledov in etičnih vidikov.
• Učence poskušajte usmeriti v pravo smer, ne da bi jim vsiljevali svoje mnenje.

Navdihujejo ga:

Hansen, A. (n.d.). "Vsi drugi to počnejo!" Projekt etike. http://hhsmrshansen.weebly.com/uploads/8/5/1/1/8511706/ethics-everyone-else-does-it.pdf

Urad Združenih narodov za droge in kriminal. (n.d.). Reševanje etičnih dilem. Deklaracija iz Dohe: spodbujanje kulture pravičnosti. https://www.unodc.org/documents/e4j/FunCorner/ZorbLessonPlans/Zorbs_Solving_ethical_dilemmas.pdf.

Hipotetični primeri scenarijev z napačnimi informacijami:

Virusne zdravstvene trditve:

• Scenarij: Objava na družbenih omrežjih trdi, da lahko vsakodnevno uživanje določenega sadja ozdravi pogosto bolezen. Objava vsebuje osebna pričevanja, vendar ne vsebuje znanstvenih dokazov.
• Etični vidiki: Udeleženci naj razpravljajo o odgovornosti posameznikov pri razkrivanju informacij, povezanih z zdravjem, o morebitni škodljivosti lažnih zdravstvenih trditev in o pomenu preverjanja informacij pred razkritjem.

Napačna interpretacija političnega mema:

• Scenarij: Po spletu kroži meme, ki prikazuje politika v kompromitirajočem položaju. Vendar je slika iztrgana iz konteksta in meme napačno prikazuje dejanske dogodke.
• Etični vidiki: Udeleženci bodo analizirali morebitne posledice napačnega predstavljanja javnih osebnosti, odgovornost uporabnikov družbenih medijev, da preverijo dejstva, preden jih delijo, in etične posledice širjenja napačnih predstavitev.

Goljufija pri potrjevanju izdelkov:

• Scenarij: Lažni videoposnetek slavnih osebnosti, ki promovira priljubljen izdelek, postane viralen. Videoposnetek trdi, da zvezdnik prisega na učinkovitost izdelka, vendar se pozneje izkaže, da gre za dobro pripravljeno prevaro.
• Etični vidiki: Udeleženci bodo razpravljali o vplivu lažnih potrditev izdelkov na zaupanje potrošnikov, odgovornosti ustvarjalcev vsebin za preverjanje informacij in morebitnih pravnih posledicah širjenja lažnih trditev.

Videoposnetek teorije zarote:

• Scenarij: Videoposnetek na YouTubu širi teorijo zarote, ki trdi, da je bila nedavna naravna nesreča povzročena namerno. Videoposnetek uporablja prirejene posnetke in zavajajoče pripovedi v podporo svojim trditvam.
• Etični vidiki: Udeleženci bodo preučili potencialno škodo, ki jo povzročajo teorije zarote, odgovornost vsebinskih platform pri umirjanju napačnih informacij ter etične izzive, ki jih prinaša iskanje ravnovesja med svobodo izražanja in preprečevanjem škode.

Lažne informacije v sili:

• Scenarij: Po družabnih medijih se razširi sporočilo o lokalni nesreči, npr. razlitju kemikalij ali nevarni živali na prostosti. Kasneje se izkaže, da je informacija lažna, ter povzroči nepotrebno paniko in motnje.
• Etični vidiki: Udeleženci bodo razpravljali o vplivu lažnih informacij v sili na javno varnost, odgovornosti posameznikov, da preverijo in navzkrižno preverijo informacije, preden jih delijo, ter o morebitnih pravnih posledicah razširjanja lažnih alarmov.

Primer lažnih informacij iz resničnega življenja:

Primer scenarija: Pizzagate

Ozadje: Med predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2016 se je v družbenih medijih in na različnih spletnih platformah razširila teorija zarote, imenovana Pizzagate. Teorija je lažno trdila, da so visoki uradniki, vključno s člani demokratske stranke, vpleteni v trgovino z otroki, ki je delovala v kleti picerije Comet Ping Pong v Washingtonu.

Sestavine napačnih informacij:

1. Lažne obtožbe: V teoriji zarote so bili ljudje in restavracija neutemeljeno obtoženi, kazniva dejanja pa so bila očitana brez verodostojnih dokazov.
2. Dezinformacije so se hitro razširile prek platform družbenih medijev, uporabniki pa so delili in širili lažne trditve.
3. Posledice v resničnem svetu: Teorija zarote Pizzagate je privedla do resničnega incidenta, ko je oseba pod vplivom napačnih informacij vstopila v restavracijo s strelnim orožjem in streljala, vendar na koncu ni nikogar poškodovala.

Vaja za uporabo: Udeležence prosite, naj analizirajo etične vidike, povezane s širjenjem in učinkom dezinformacij Pizzagate. Spodbudite jih, da razmislijo o naslednjih vprašanjih:

4. Resničnost: Kako je širjenje napačnih informacij prispevalo k teoriji zarote Pizzagate? Kakšne so bile posledice teh lažnih obtožb?
5. Poškodbe: Kakšno škodo so povzročile napačne informacije? Kakšen vpliv je imela na vpletene osebe in podjetja, tako na spletu kot zunaj njega?
6. Odgovornost: Kdo je odgovoren za napačne informacije in kako bi lahko z etičnimi odločitvami omejili širjenje lažnih trditev?

Udeleženci lahko o teh vprašanjih razpravljajo in razmišljajo o njih, da bi uporabili etične vidike, ki so bili obravnavani prej v dejavnosti. Na tem primeru lahko preučijo posledice napačnih informacij v resničnem svetu in razmislijo o pomenu etičnega odločanja pri reševanju takšnih vprašanj.